Osnovna šola SOSTRO

Cesta II. grupe odredov 47
1261 Ljubljana Dobrunje
tel. 01 527 25 10
tajnistvo.os.sostro@guest.arnes.si

Poklepetali smo s prof. Majdo Tomc, ki je več kot trideset let poučevala na OŠ Sostro.

Kaj se po vašem najbolj razlikuje v današnjem šolanju in času, ko ste se vi šolali?
V tistih časih je bila samo rumena zgradba in takrat je bil na tej šoli ravnatelj, ki je imel otroke, stare kot moji bratje in sestre. Ko so se igrali, so me vzeli s seboj, zato sem na tej šoli tudi shodila. Večino časa sem preživela na stebričku šolske ograje. Opazovala sem otroke, kako so se igrali zunaj. Ko je napotil čas, da grem v 1. razred, sem morala za en mesec v zdravstveno kolonijo. Medtem so se vsi spoznali med seboj in jaz sem zato jokala, ker sem bila sama v zadnji klopi. Drugače pa se mi zdi, da sem šolo preživljala tako kot ostali otroci. Vsak začetek je nekaj posebnega.

Kateri predmet vam je bil najljubši in zakaj?
Slovenščina. Zelo rada sem hodila v šolo in sem imela kar vse predmete rada.

Kaj ste cenili pri učiteljih, ki so vas poučevali?
Učiteljica v prvem razredu mi je bila všeč, ker nas je vzela v naročje. Najbolj sem cenila prijaznost in všeč mi je bila dobra razlaga učiteljev, ki sem jo doživljala kot zgodbe.

Ste bili kot učenka kdaj v težavah?
Ja, enkrat sem bila v težavah. Moj razrednik je bil mlad profesor zgodovine. Enkrat me je poklical pred tablo in nisem dobra znala, zato sem dobila tri. Zazvonilo je in vsi so odšli iz razreda. Nato me je poklical in rekel, da si nikoli več ne morem privoščiti take napake, saj bo potem obvestil starše. Jokala sem kot dež, ker sem mislila, da bo res poklical starše.

Kdaj ste prvič pomislili, da bi bili učiteljica?
Od prvega razreda do tretjega letnika gimnazije sem želela postati pediatrinja. Vendar sem si premislila, saj sem na informativnem dnevu ob misli na kri skoraj padla v nezavest. Takrat sem začela bolj ceniti ljudi, ki opravljajo ta poklic. Nato sem se odločila, da grem študirat slavistiko, saj imam rada otroke.

Kako to, da ste se odločili poučevati na naši šoli?
To je bila težka odločitev, ker sem imela preobremenitve tako kot vi, a sem ugotovila, da so bile samo v moji domišljiji. Preden sem učila na tej šoli, sem poučevala na šoli, kjer sem morala delati dopoldne in popoldne. Zato me cele dneve ni bilo doma in moja družina me je pogrešala. Medtem se je tu delovno mesto sprostilo, zato so pričakovali, da se prijavim na razgovor. Bilo mi je težko, saj so tu poučevali učitelji, ki so učili tudi mene. Kasneje smo postali krasni kolegi.

Kako ste se na splošno razumeli z učitelji: vašimi in novimi kolegi?
To je bila ena družina, s katero smo se zelo dobro razumeli. Samo v tistem trenutku, ko sem razmišljala, da bom prišla na to šolo, kjer so me ti učitelji poučevali, je ta strah minil. Ni bilo občutiti starostnih razlik.

Slišali smo, da sta se na naši šoli šolala tudi vaša otroka. Se spomnite kakšne njune prigode?
Moram povedati, da je zelo težko za učitelja, ki ima otroke na tej šoli, in tudi otrokom je težko. Jaz sem imela srečo, saj moja sinova nista imela nobenih problemov z učenjem. Mislim pa, da so moji kolegi bili zelo tolerantni in nikoli nisem iz njihovih ust slišala nobene pripombe glede mojih otrok, ampak to ne pomeni, da nista kaj ušpičila. To je bilo samo razumevanje na šoli mame in otrok.

Kako dolgo ste poučevali na naši šoli?
36 let.

Kaj vam je bilo pri vašem delu najbolj všeč?
Najbolj mi je bilo všeč delo v razredu in biti razrednik.

 Je bil tudi kakšen del učiteljskega poklica, ki vam ni bil všeč?
Vsak poklic ima pozitivne in negativne lastnosti. Nekatere so take, ki ti otežujejo življenje, nekatere pa lepšajo. In brez tistih, ki ti otežujejo življenje, poklica ni. Ta druga polovica, da res uživaš in ti je res dobro, je pomembnejša od tistega, ki se ti dogaja v negativnem smislu. Negativno je bilo samo takrat, ko nekega problema nisem mogla rešiti oz. sem videla, da je nerešljiv. Obstajajo nerešljivi problemi, na katere ne moraš vplivati. A s tem se moraš sprijazniti.

Kaj ste najbolj cenili pri svojih učencih in kaj vas je najbolj motilo?
Najbolj grozno mi je bilo, ko sem prišla v razred in je bila čista tišina. To je zame pomenilo, da je nekaj narobe. Tišina je morala biti takrat, ko sem jaz to rekla. Najbolj mi je bilo všeč, ko so bili odprti, zgovorni in, da dvigujejo roko in sprašujejo. Pri učencih me ni motilo nič, ker drugače ne bi opravljala tega poklica. Ni mi bilo všeč, ko nisem mogla rešiti problema, za katerega sem uporabila vse, kar sem lahko, a da to ni bilo več v moji moči in, da ne morem več pomagati.

Katero snov ste najraje poučevali (književnost ali slovnico) ?
Zelo sem uživala v slovnici, a mi je bilo poučevanje književnosti ljubše, saj se je tam sprožila debata.

Koliko generacijam ste bili razredničarka?
Bila sem razredničarka osmim generacijam. Želela sem si, da sprejmem otroke, ko so bili še majhni, z njimi odraščam, zato zadnji dve leti nisem bila razredničarka.

Kdo je za vas dober učitelj in kakšne lastnosti mora imeti?
Mora imeti rad ta poklic in mora biti iskren. Mora držati besedo in to, kar govori, mora držati.

Kaj bi poučevali, če ne bi učili slovenščine?
Psihologijo.

Ali bi kaj spremenili v današnjem šolskem sistemu?
Da, bi. Prekinila bi nacionalna preverjanja znanja in uvedla sprejemne izpite.

Kaj bi svetovali našim učencem glede doseganja osebnih ciljev v življenju?
Najbolj želim vsakemu, da se izobražuje na tistem področju, ki ga veseli. Pogoj za srečno življenje pa ni odlična ocena.

In še hitrih 5: na kaj pomislite, ko vidite črko?
M - mesec
A - ajda
J - jagoda
D - dan
A - angel

Hvala za vaše odgovore.

Šolske novinarke Ajda Strah, Nika Bregar in Andžela Arsić

Back
01
Download
 
 
Powered by Phoca Gallery