Osnovna šola SOSTRO

Cesta II. grupe odredov 47
1261 Ljubljana Dobrunje
tel. 01 527 25 10
tajnistvo.os.sostro@guest.arnes.si

Tradicionalni slovenski zajtrk in dan slovenske hrane

Tradicionalni slovenski zajtrk je osrednje dogajanje Dneva slovenske hrane in ga vsako leto obeležujemo tretji petek v novembru. Tudi tokrat bomo posebej poudarili pomen zdravega prehranjevanja in zagotavljanja hrane iz Slovenije.
Naše zdravje je na daljši rok možno ohraniti s pravilno prehrano in primerno telesno aktivnostjo. Pomembno je, da s tem osveščamo že najmlajše otroke, ki nato svoje navade ohranijo tudi v kasnejših letih. Z zajtrkom že zjutraj zagotovimo telesu dovolj energije za dobro delo in igro ter učinkovito razmišljanje, sočasno pa zagotovimo dovolj gradbenih snovi, potrebnih za zdravo rast in razvoj. Zajtrk zaužijemo zjutraj, potem ko se zbudimo naspani, se umijemo in poženemo telo v tek z nekaj razgibalnimi vajami. Za uspešno delo v šoli je pomembno, da zajtrkujemo še pred začetkom prve šolske ure.
Več kot polovica slovenskih mladostnikov ne zajtrkuje, kaj šele, da bi vsebino svojih obrokov prikrojila zdravemu načinu življenja. Nepravilne prehranske navade vodijo do številnih zdravstvenih težav, od debelosti do sladkorne bolezni, kar je resno javnozdravstveno vprašanje.
Zajtrk predstavlja energijo tako za telesno kot miselno dejavnost. Dnevno bi moral posameznik zaužiti tri glavne obroke in vsaj eno ali dve malici, obroki pa morajo biti čim bolj kakovostni z dovolj zelenjave in sadja, s čim manj sladkorja in zdravju škodljivih maščob.
Ni pomembno le, kako sestavimo obrok, temveč tudi koliko obrokov zaužijemo čez dan in kakšen je časovni razmik med njimi. Priporočljivo je, da skušamo enakomerno čez dan zaužiti štiri do pet obrokov. Tak ritem prehranjevanja izboljša našo presnovo, ugodno vpliva na raven krvnega sladkorja, ki je hrana za možgane, posledično pa se izboljša tudi občutek sitosti. Poleg tega redno uživanje obrokov, vključno z zajtrkom, prispeva k lažjemu vzdrževanju priporočene telesne teže.

Nekaj predlogov zajtrka:
- črni kruh, maslo, med, sezonsko sadje, mleko
- ajdov kruh, med, kislo mleko ali navadni jogurt, sezonsko sadje, nesladkan čaj
- ovseni kruh, skuta, korenček, nesladkan čaj
- prosena mlečna kaša s suhimi slivami in medom, sezonsko sadje, nesladkan čaj
- mlečni zdrob z rozinami, sezonsko sadje, nesladkan čaj
- polnozrnati kruh, maslo, marmelada, sezonsko sadje, nesladkan čaj
- polbeli kruh, umešano jajce, kisla kumarica, nesladkan čaj
- polenta z mlekom, sezonsko sadje
- ovseni kosmiči na mleku z mletimi lešniki, narezano sezonsko sadje, voda

Namen projekta Tradicionalni slovenski zajtrk in Dneva slovenske hrane je spodbujanje lokalne samooskrbe s kakovostno hrano iz lokalnega okolja. Hrana iz lokalnega okolja je sezonsko dostopnejša, sadje in zelenjava imata več vitaminov in posledično višjo hranilno vrednost. Zaradi bližine proizvodnje se lahko uporablja manj aditivov, kot so konzervansi, barvila ipd., taka živila pa so tudi prepoznavna po bogatem in tradicionalnem okusu. Z naročanjem živil od lokalnih pridelovalcev/predelovalcev posredno pripomoremo tudi k zmanjšanju sproščanja toplogrednih plinov zaradi krajših transportnih poti, zagotavljamo trajnostno rabo površin, namenjenih pridelavi hrane, ohranjamo delovna mesta na podeželju in dvigamo stopnjo samooskrbe s kakovostno, lokalno pridelano hrano ter tako izboljšujemo prehransko varnost prebivalstva.


Učence s projektom Tradicionalni slovenski zajtrk seznanjamo o pomenu zajtrka, pomenu in prednostih lokalno pridelanih živil (pridelana v Sloveniji), pomenu kmetijstva in čebelarstva ter njunem vplivu na okolje in o pravilnem ravnanju z odpadki. Pomembno je tudi ozaveščanje o pomenu zdravega načina življenja, vključno z gibanjem in športnimi aktivnostmi.
Pri načrtovanju šolske prehrane dajemo prednost kakovostnim slovenskim sezonskim živilom. Pri osveščanju otrok o pomenu zdravega prehranjevanja je pomembno, da jim omogočimo zdravo izbiro. Zato lahko učenec malico, ki je na jedilniku, vedno zamenja za bolj zdravo alternativo - maslo in med ali marmelado. Poleg tega imajo učenci v jedilnici na voljo brezplačno sadje in/ali zelenjavo kar nam omogoča projekt Shema šolskega sadja in zelenjave.
Tudi v prihodnje bomo otroke spodbujali k zdravemu načinu življenja in primerni telesni aktivnosti ter osveščali o pomenu pozitivnega odnosa do kvalitetne slovenske hrane.

Vodja projekta: Tjaša Hitti
Organizator šolske prehrane