Osnovna šola SOSTRO

Cesta II. grupe odredov 47
1261 Ljubljana Dobrunje
tel. 01 527 25 10
tajnistvo.os.sostro@guest.arnes.si

Splošne informacije

spl01

Danes posvečamo veliko pozornosti hrani in prehranjevanju. Prav je, da nam ni vseeno, kaj jemo, saj hranilne snovi gradijo naše telo.

Živimo v obdobju in okolju, ko so nam dostopni po količini skorajda neomejeni viri hrane. S tem dobivajo vprašanja o zdravi prehrani še večji pomen.

Uravnotežena prehrana v obdobju otroštva in mladostništva je dobra popotnica za kakovostno življenje in boljše zdravje. Zdrave prehranjevalne navade, ki jih otroci pridobijo v zgodnjem otroštvu, vplivajo na izbiro živil in način prehranjevanja tudi v kasnejšem življenjskem obdobju in s tem na zdravje v odrasli dobi. Z vidika varovanja zdravja je uravnotežena prehrana za otroke in mladostnike zelo pomembna, saj so v tem obdobju energijske in hranilne potrebe še posebej velike.

Dandanes ugotavljamo, da imajo šolski otroci večinoma sedeči življenjski slog s slabimi prehranjevalnimi navadami. Otroci in mladostniki opuščajo zajtrkovanje, raje izbirajo pretežno nezdrava živila, uživajo premalo zelenjave ter rib, predvsem pa posegajo po živilih iz skupine energijsko gostih in hranilno revnih živil. Prav tako nimajo ustreznih navad pitja in popijejo preveč sladkih pijač.

Prehrana otroka in mladostnika mora imeti ustrezno energijsko in hranilno vrednost, hkrati pa mora biti hrana zaužita v rednih obrokih, to je v vsaj štirih do petih obrokih dnevno. Paziti je potrebno na ustrezen presledek med obroki (vsaj 2 uri). Pri tem je pomembno, da šolar doma redno zajtrkuje, saj bo le tako tudi lažje sledil pouku.

Otroci in mladostniki so posebna populacijska skupina, ki jih je potrebno že zgodaj v otroštvu vzpodbujati k zdravi prehrani ter zdravemu načinu življenja. Pri tem so poleg staršev pomembni tudi učitelji in ostalo osebje v šoli.

spl05 spl06 spl07

spl08

Na podlagi smernic zdravega prehranjevanja na Osnovni šoli Sostro ponujamo učencem kvalitetno, zdravo in uravnoteženo prehrano:
 - ne uporabljamo jušnih koncentratov,
 - panirana živila v večini pripravljamo v parnokonvekcijski pečici,
 - pri pripravi obrokov izbiramo živila in jedi z nižjo vsebnostjo nasičenih maščob,
 - uporaba moke za zgoščevanje jedi je omejena na najnižjo raven, za zgoščevanje jedi uporabljamo krompir, stročnice ali cela žitna zrna,
 - omejili smo količino soli in dodanega sladkorja,
 - učenci imajo vsak dan za malico in/ali kosilo sveže sezonsko sadje in zelenjavo,
 - svežo zelenjavo, ki jo sicer otroci večinoma zavračajo, ponudimo v solatnem baru oziroma v juhi, prikuhi ali omaki,
 - najmanj enkrat tedensko ponudimo učencem brezmesno kosilo,
 - vsak dan je vsaj v enem obroku (zajtrk, malica, kosilo, popoldanska malica) mleko ali mlečni izdelek (jogurt, skuta, kislo mleko, kefir in podobno),
 - pri malici učenci večinoma pijejo čaj, pri kosilu pa vodo, kompot, občasno tudi sok s 100 % sadnim deležem.
 - učencem je v jedilnici vedno na voljo košara s sezonskim sadjem, ki si ga lahko kadarkoli brezplačno vzamejo,
 - učencem ponujamo kruh iz polnovrednih vrst žita, krušne in pekovske izdelke z manjšo vsebnostjo soli in konzervansov.

V Sloveniji zavržemo povprečno kar 72 kilogramov hrane letno na prebivalca, zato bi morali kot družba temeljito spremeniti odnos do zavržene hrane, ki konča v smetnjakih, pa tudi do kmetijstva in hrane nasploh. Po podatkih strokovnega spremljanja šolske prehrane, ki ga izvaja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), otroci v vrtcih in šolah najpogosteje zavračajo zelenjavo (71 odstotkov). Ta podatek ne preseneča, saj raziskave kažejo, da je zelenjava med najbolj nepriljubljenimi jedmi med otroci in odraslimi nasploh. Največjo težavo ob tem po mnenju vzgojno-izobraževalnih zavodov predstavljajo nezdrave prehranske navade otrok in neustrezen odnos do hrane. Ob ostankih zelenjave in zelenjavnih jedi šole poročajo o ostankih juh, mesa, kruha, novih jedi in polnozrnatih izdelkov.
Smotrno ravnanje z neporabljeno hrano spodbuja Zakon o šolski prehrani (Ur. l. RS, št. 3/13), ki v 12. členu določa, da se neprevzete obroke lahko brezplačno odstopi drugim učencem. Na OŠ Sostro neprevzeta, neoporečna živila in jedi ponudimo ostalim učencem. Učitelji spodbujajo učence k zdravemu prehranjevanju in s tem posredno vplivajo na zmanjševanje ostankov hrane.
Pri sestavi jedilnikov se organizatorka šolske prehrane posvetuje s celotnim osebjem kuhinje, občasno pa tudi s predstavniki komisije za prehrano, prehranskimi strokovnjaki ter učenci v okviru šolske skupnosti, saj želimo v okviru zdrave prehrane vedno dobro kombinirati živila, jih ustrezno pripraviti ter ponuditi ugodno razmerje med zdravo prehrano in jedmi, ki jih imajo otroci radi.

Tjaša Hitti
Organizator šolske prehrane




Literatura:
 - Smernice zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah (od prvega leta starosti naprej), pripravili Mojca Gabrijelčič Blenkuš …; Ljubljana: Ministrstvo za zdravje, 2005
 - Praktikum jedilnikov zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, avtorji Cirila Hlastan Ribič …; Ljubljana: Ministrstvo za zdravje: Zavod RS za šolstvo, 2008
 - Nacionalni program prehranske politike od 2005 do 2010, avtorji Jožica Maučec Zakotnik …; Ljubljana: Ministrstvo za zdravje, 2005
 - 100 preprostih stvari, ki jih lahko naredite za rešitev Zemlje, (prevedli Majda Gantar in Breda Rajar); Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 1992
 - Spletna stran Nacionalnega inštituta za javno zdravje: http://www.nijz.si/